Zvrst: Biografija

Sonce in dež

Izjemno osebna knjiga najboljše kuharske mojstrice sveta.

Ob vznožju gora, pod katerimi teče turkizna Soča, polna postrvi, stoji restavracija Hiša Franko, ki je svetovno pozornost vzbudila po zaslugi chefinje Ane Roš, najboljše svetovne kuharske mojstrice ter ene najvplivnejših in navdihujočih talentov globalne kulinarične scene. V svojem knjižnem prvencu Roševa preko zelo osebnih esejev, spominskih utrinkov, receptov in pretanjene fotografije razkriva zgodbo svojega izjemnega življenja. Z bralcem deli pokrajino, ki ji služi kot navdih in bogat vir sezonskih surovin lokalnih nabiralcev, zgodbe o ribolovu ter vpogled v evolucijo njene domiselne, sofisticirane kuhinje. Hiša Franko pod vodstvom Ane Roš je pred kratkim prejela dve Michelinovi zvezdici.

V knjigi pripoveduje tudi novinarka Kaja Sajovic, besedila pa spremljajo fotografije Susan Gabrijan.

Vir: https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/sonce-in-dez.html

RAC

Ne ugašajte mi luči

Avtorjev življenjepis je povzela njegova vnukinja, koreografinja, vrhunska plesalka flamenka in izrazna umetnica Urška Centa, medtem ko je druga vnukinja Lučka Centa.

V častitljivem devetem desetletju življenja se je akademski slikar Jože Centa odločil izdati še svojo prvo knjigo, odpreti še eno plat svojega srca in v večnost zapisati spomine na kraje svojega otroštva v okolici Velikih Lašč v letih pred, med in po drugi svetovni vojni. V knjigi Ne ugašajte mi luči pred bralca v številnih barvnih odtenkih niza številne zgodbe iz časa, ki ga je oropal brezskrbnega otroštva, doma ter družine. A knjiga ne prinaša le pokanja pušk in hrumenja vojaških letal, poguma in žrtev, ampak tudi duhovito napisane spomine na zanimive osebe, ki so lahko bivale le v tistem času in okolju.

V prvem delu knjige so zapisani spomini na čas, kakor so ga doživljali otroci. Od vstopa v osnovno šolo, ko se je že napovedovala vojna, do njenega začetka, ki je prinesel zaporedne tragedije prav v njegov dom. Ta pričevanja bi bilo težko razdeliti na posamezna poglavja, zato so zapisani kot celota ter kljub vsej tragiki dogodkov vendarle obarvani z otroškim optimizmom. V drugem delu so opisani vaški posebneži in »petlarji«, junaki tistega časa, ki so svoji okolici dajali poseben čar in svojevrstnega duha ter jih je avtor prikazal tudi na ilustracijah.

Jože Centa v svojem v svojevrstnem slogu pisanja prepleta avtentični jezik otroka z jezikom odraslega, današnji knjižni jezik plemeniti s takratno govorico velikolaške okolice. Tako je nastala barvita sestavljanka prelivajočih se zgodb, ki skozi pogled nedolžnega otroka prehajajo v pogled razumnega odraslega. Odraslega, spravljenega s svojim življenjem, ki se je zavestno odločil, da s svojimi zgodbami ne želi nikomur škodovati, želi le postaviti izviren spomenik tistemu času, ki ga zaradi zgodovinskega spomina ne smemo pozabiti. In o njih govoriti po resnici ter brez pretiravanja ali prirejanja. Da se ne bi ponovilo! Da bi naši potomci še čutili lepote stvarstva ter znali odgovorno krmariti ta svet. Svet, katerega podobe je sicer avtor vse svoje plodno življenje tako vestno beležil predvsem v svojih likovnih delih, in jih sedaj z jasnimi in pronicljivimi mislimi prelil še v pisano besedo.

Vir: https://marijanzlobec.wordpress.com/2020/09/29/ne-ugasajte-mi-luci-avtobiografija-slikarja-jozeta-cente/