Že leta 1983 Petkova galerija, ki je bila urejena v enem od grajskih prostorov, ni ustrezala ambicioznim načrtom na likovnem področju v Ribnici. Tudi knjižnica, ki je delovala pod okriljem delavske univerze v prostorih doma JLA, ni bila primerna rešitev.
Kmalu se je oblikovalo mnenje, da bi bilo najbolje obe dejavnosti preseliti v Miklovo hišo, ki je bila takrat že skoraj popolnoma prazna in precej v slabem stanju, vendar, kar je bilo najpomembnejše, v lasti Občine Ribnica.
Omenjeno idejo je povzel leta 1986 nastali načrt » Kulturno turistični center Ribnica«, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov z imenom Museum vivum pod vodstvom dr. Janeza Bogataja. Ideja se je dograjevala tudi na vsakoletnih likovnih srečanjih pod vodstvom dr. Jureta Mikuža in na predavanjih ter razgovorih za javnost članov Slovenskega društva za estetiko ( Neda Pagon, Aleš Erjavec, Lev Kreft).
Odbor za prenovo Miklove hiše je nastal leta 1987, da je oblikoval vsebinski program Miklove hiše, na podlagi katerega je arhitekt Božo Rot izdelal idejni načrt prenove. Ljubljanski regionalni zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine je izdelal konzervatorski program in smernice za prenovo.
Da bi dodatno vzpodbudila potrebo po prenovi, je bila v neurejeni Miklovi hiši 4. septembra 1987, v času ribniškega sejma, postavljena prva likovna zbirka (Fotografije in prostori/Jošt Rotar). Kmalu po končani razstavi so nekateri člani odbora za prenovo in mladi privrženci kulturnega dogajanja v Ribnici pričeli s prostovoljnim delom prenavljati del pritličja, namenjenega galeriji in upravnemu prostoru. Že v marcu leta 1988 je bila v zasilno urejenih prostorih pritličja Miklove hiše postavljena prva urejena likovna razstava (predstavitev del udeležencev likovnega srečanja Ribnica 87), ki pomeni začetek rednega programa Galerije Miklova hiša. V galerijskem prostoru so poleg razstav potekali številni koncerti, predavanja in razgovori.
Vzporedno s prireditvami je nastajal izvedbeni načrt za prenovo Miklove hiše, namenjene galeriji, knjižnici in upravi muzeja, katerega razstavni prostori so bili v ribniškem gradu.
Gradbena prenova se je pričela konec aprila 1989 in se je končala leta 1991. Vsebinsko je potekala v stalnem sodelovanju med arhitektom Božidarjem Rotom in sodelavkama Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane, arhitektko Stašo Blažič ter umetnostno zgodovinarko Mojco Arh.
Prva prireditev v obnovljeni Miklovi hiši, ki je bila tudi istočasno njena otvoritev, je bilo odprtje razstave likovnega srečanja Ribnica 89, 19. aprila 1991. Kmalu po tem dogodku, meseca julija 1991, takoj po osamosvojitveni vojni, se je v Miklovo hišo preselila iz doma JLA tudi knjižnica, ki je pričela tukaj delovati oktobra istega leta, uradno pa je odprla svoje prostore 21. februarja leta 1992. Že pred tem se je v Miklovo hišo preselila takratna muzejska kustosinja.
Le še zanimivost iz tistega časa: slovenska zastava, ki je visela na prireditvi ob razglasitvi samostojne Slovenije v Ljubljani, je nekaj naslednjih dni, v času osamosvojitvene vojne konec junija 1991, visela na prenovljeni Miklovi hiši.