Knjižnica Miklova hiša Ribnica

Škrabčev trg 21, Ribnica
T: +386 (0)1 83 50 382
M: +386 (0)41 390 057
E: illsikrib@rib.sik.si

Strateški načrt 2012-2017

Ribnica, november 2012

Uvod

Strateški načrt je proces, v katerem se na podlagi trenutnega stanja, predvidevanja dogajanja v prihodnosti in želenega stanja odločamo o naših prihodnjih dejanjih in sicer z namenom, da bi določili smer razvoja in si postavili vizijo, ki nas bo usmerjala v nadaljnjih letih.

 

Strateški načrt Knjižnice Miklova hiša za obdobje 2012–2017 izhaja iz naslednjih predpisov:

  • Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01),

  • Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 in

  • spremembe),

  • Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03),

  • Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS št. 88/03),

  • Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša (Uradni list RS št 76/2002, 5/2006, 47/2011).

 

Načrt strategije, ki nam določa smer delovanja knjižnične dejavnosti in vizije Knjižnice Miklova hiša sta pogojena z dosedanjim delovanjem, tradicijo in strokovnimi izkušnjami. Pri načrtovanju izhajamo iz strokovnih zahtev, analize organizacije in okolja. Strateški načrt opredeljuje strokovne zahteve za knjižnično dejavnost na celotnem območju delovanja Knjižnice Miklova hiša in usmerja njeno delovanje v usklajenost med zakonodajo, zahtevami okolja in pričakovanji kadrov. Osnovni cilj teh usmeritev je povečanje dostopnosti knjižničnih storitev. V kolikšni meri bo mogoče uresničiti strokovne zahteve, bo odvisno predvsem od materialnih pogojev, zagotovljenih z letnimi proračuni občin.

 

1. O KNJIŽNICI MIKLOVA HIŠA

 

1.1. PREDSTAVITEV KNJIŽNICE

Knjižnica Miklova hiša je javni zavod, ki sta ga ustanovili Občina Ribnica (81% delež) in Občina Sodražica (19% delež) z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša (Uradni list RS št. 76/2002). 2.6.2011 je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša (Uradni list RS št. 47/2011) s katerim se je iz javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša izločila organizacijska enota Galerija Miklova hiša in enota Muzej Miklova hiša. S tem odlokom se je Knjižnica Miklova hiša konstituirala v samostojno enoto.

 

Naziv: Knjižnica Miklova hiša

Sedež: Škrabčev trg 21 Ribnica

Matična št.: 5577632

Davčna št.: 76126838

Tel: 01 8350 370

Fax: 01 835 03 80

E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. "> Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Spletni naslov: www.miklovahisa.si

Knjižnica Miklova hiša je vpisana je v Razvid knjižnic Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pod številko 397. Je osrednja občinska splošna knjižnica v Občini Ribnica z izposojevališči v Sodražici in Loškem potoku in deluje kot informacijsko, izobraževalno, kulturno in socialno središče.

Knjižnica Miklova hiša s svojima dvema izposojevališčema, Knjižnico Sodražica in Knjižnico Loški Potok, izvaja knjižnično dejavnost za 13.500 prebivalcev svojega področja.

Pod tem imenom deluje Knjižnica Miklova hiša od leta 1991.

Knjižnica je ob koncu leta 2011 imela 71.967 enot knjižničnega gradiva in 2.222 članov. Knjižnica je leta 2011 beležila obisk 56.440 uporabnikov, ki so si izposodili 157.151 enot gradiva na dom.

Knjižnica na svoji osrednji lokaciji deluje na 450 kvadratnih metrih prostora, izposojevališča pa imata za svoje delovanje vsak po 50 kvadratnih metrov površine.

Knjižnica je ena od šestdesetih osrednjih knjižnic na Slovenskem in spada pod osrednjo območno knjižnico Novo mesto.

Knjižnico financirata oba njena ustanovitelja, Občina Ribnica in Občina Sodražica, Občina Loški Potok jo sofinancira pogodbeno, znaten sofinancerski delež za nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme pa vsako leto prispeva Ministrstvo za kulturo.

Sredstva, ki jih knjižnica pridobi z članarinami in zamudninami, se vsa vlagajo v njeno dejavnost

1.2. GESLO IN VIZIJA

Geslo: knjiga povezuje. Geslo »knjiga povezuje« pomeni, da je v središču knjižnice knjiga, ki ni le kos zvezanega papirja ampak tudi sredstvo, da človeka popelje v nov svet in ob kateri in zaradi katere se človek sreča s človekom.

 

Vizija: Knjižnica je odprt prostor izrečenih (napisanih) besed in srečevanja zgodb. Smisel knjižnice je dvojen in sicer, da ohranja svoj pomen ob knjigi, pa tudi kraj, kjer se ljudje srečujejo in se kot žive knjige med seboj bogatijo.

1.3. POSLANSTVO

Poslanstvo, ki izhaja iz 6. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša pravi da knjižnica v skladu s strokovnimi usmeritvami organizira zbirko knjižničnega gradiva, virov informacij in storitev z namenom, da posameznikom in skupinam prebivalstva zagotavlja dostopnost, izposojo in uporabo knjižničnega gradiva ter informacijskih virov.

Zavod opravlja tudi druge dejavnosti, s katerimi prebivalcem občin, ki jih pokriva, približuje kraje, kulturo, znanje in informacije, podpira njihovo vseživljenjsko učenje ter spodbuja njihovo ustvarjalnost.

 

1.4. DEJAVNOSTI KNJIŽNICE

Kot so v 7. členu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša definirane, se v okviru dejavnosti knjižnice opravljajo naslednje naloge:

  • zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje knjižničnega gradiva,

  • zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,

  • izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,

  • posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,

  • sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,

  • izobraževanje uporabnikov,

  • varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,

  • informacijsko opismenjevanje uporabnikov,

  • drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,

  • dejavnost knjižničnega informacijskega servisa,

  • sodelovanje v vse življenjskem izobraževanju,

  • zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva,

  • zagotavljanje dostopnosti in uporaba gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,

  • organizacija dejavnosti, ki so posebej namenjene vzpodbujanju bralne kulture,

  • organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,

  • organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,

  • organiziranje kulturnih prireditev, ki so povezane z dejavnostjo zavoda,

  • sodelovanje v vseživljenjskem izobraževanju,

  • zbiranje, obdelovanje, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva,

  • sodelovanje z drugimi strokovnimi institucijami s področja kulture ter vzgoje in izobraževanja,

  • skrb za knjižnično premično dediščino,

  • posredovanje informacij o kulturni dediščini zainteresirani javnosti, zagotavljanje dostopnosti gradiva, popularizacijski program,

  • vzdrževanje stikov s sorodnimi organizacijami doma in v tujini in

  • opravljanje drugih nalog s področja kulture, s katerimi utrjuje in razvija strokovnost, organizacijsko povezanost in enotnost knjižničarske dejavnosti.

 

1.5. NOTRANJE ORGANIZACIJSKE ENOTE IN SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST

1.5.1. Strokovna služba

Strokovna služba pokriva strokovno področje dela, katerih dejavnost in razvoj sta pomembna za zavod kot celoto. V zavodu delujejo naslednje strokovne organizacijske enote, ki zagotavljajo koordinirano izvajanje strokovnih delovnih nalog iz njihove pristojnosti:

  • Enota za nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva

  • Enota za delo z odraslimi uporabniki

  • Enota za delo z otroci in mladino

  • Enota za domoznansko dejavnost

  • Enota za prireditve

  • Enota za razvoj in vzdrževanje informacijske tehnologije (IT) ter gradnjo referenčne zbirke.

Naloge strokovnih delavcev so:

  • nabavna: ugotavljanje potreb uporabnikov, izbor knjižničnega gradiva, koordiniranje nabave gradiv, tudi na področju domoznanstva

  • posredovalna: izposojanje gradiv na dom in v čitalnico, medknjižnična izposoja, zagotavljanje splošne dostopnosti do uporabe knjižničnega gradiva

  • urejanje knjižničnih zbirk: vsebinska obdelava gradiv, urejanje zbirk po strokah, urejanje domoznanske zbirke

  • informacijska: posredovanje zahtevnih informacij iz lokalnih in tujih zbirk podatkov

  • pedagoška: izobraževanje uporabnikov v okviru bibliopedagoških ur

  • organizacijska: strokovno sodelovanje in svetovanje knjižnicam, poenotenje pravil izvajanja knjižnične dejavnosti

 

V Knjižnici Miklova hiša je zaposlenih šest knjižničark z naslednjimi strokovnimi kvalifikacijami:

  • dve diplomirani bibliotekarki (visoka univerzitetna izobrazba)

  • ena višja knjižničarka (višja izobrazba)

  • tri knjižničarke (srednja izobrazba).

Vseh šest delavk je zaposlenih za nedoločen, pet od njih za polni delovni čas, ena s 6 urnim delavnikom (30 ur na teden).

 

Knjižničarke opravljajo vsa dela v skladu z Zakonom o knjižničarstvu in podzakonskimi akti s področja knjižničarstva in v skladu s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Knjižnici Miklova hiša. Vse knjižničarke delujejo po potrebi na vseh treh lokacijah, Ribnica, Sodražica in Loški Potok.

 

1.5.2. Upravno-tehnična služba

Upravno tehnična služba se izvaja v okviru splošne službe, ki deluje centralno na lokaciji uprave zavoda in zaposluje štiri zaposleni in sicer:

  • Direktor

  • Računovodja (polovični delovni čas)

  • Administratorka (polovični delovni čas)

  • Snažilka

 

1.6. RAZLOGI ZA OBLIKOVANJE STRATEŠKEGA NAČRTA

Razlogi za izdelavo strateškega načrta so na eni strani zakonske narave, kajti Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02 in 56/08) predpisuje za javne zavode na področju kulture obveznost oblikovanja strateških smernic delovanja, na drugi strani pa knjižnica potrebuje strateški načrt zaradi:

  • potrebe po opredelitvi jasne usmeritve v prihodnosti in vnaprejšnji pripravi na nove izzive in morebitne težave, s katerimi se bo morala soočiti,

  • prepoznavanja prihodnjih sprememb v okolju, na katere se bo morala pravočasno in pravilno odzivati,

  • pravočasnega odzivanja na spreminjajoče se potrebe, želje in pričakovanja uporabnikov,

  • pričakovanega realnega zmanjševanja sredstev za javne službe ter potrebe po učinkoviti izrabi virov in ustvarjanju večjega deleža lastnega prihodka,

  • nujnosti opredelitve prioritetnih ciljev po področjih delovanja, na katere se bo knjižnica usmerila, če bodo finančni viri nižji od načrtovanih,

  • potrebe po spreminjanju organizacijske strukture zaradi razvoja knjižnice,

  • potrebe po spremljanju uspešnosti delovanja,

  • potrebe po motiviranju zaposlenih in izgrajevanju organizacijske kulture, usmerjene k skupnim ciljem in vrednotam.

 

2. STRATEŠKI PROGRAMSKI CILJI KNJIŽNICE ZA OBDOBJE 2012−2017

 

2.1. UPORABNIKI IN DOSTOPNOST KNJŽNICE TER KNJIŽNIČNIH STORITEV

 

Knjižnica bo uporabnikom oziroma članom zagotavljala čim boljšo dostopnost knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov ter kakovostne storitve tako v svojih prostorih kot na daljavo.

2.1.1. Cilj in strategija

Pri svojem strokovnem delovanju bo knjižnica usmerjena na kontinuirano ugotavljanje in zadovoljevanje potreb aktivnih in potencialnih uporabnikov oziroma članov.

Podporne aktivnosti:

  • selekcija storitev, ki jih bo knjižnica izvajala, opredelitev ciljnih skupin potencialnih

uporabnikov in prioritet pri uresničevanju njihovih potreb.

 

2.1.2. Cilj in strategija

Knjižnica bo intenzivno razvijala dostop do svojih storitev in virov, posebej preko interneta, saj želimo zagotavljati hitro in učinkovito dostopnost.

Podporne aktivnosti:

  • zagotavljanje čim več obstoječih storitev v elektronski obliki preko interneta in izvajanje aktivnosti (spletna stran, facebook, e-pošta) za povečanje števila obiskovalcev knjižnice na daljavo,

  • posodabljanje programske, računalniške in komunikacijske tehnologije za podporo dostopa in uporabe knjižničnih storitev na daljavo.

 

2.1.3. Cilj in strategija

Knjižnica bo pri delu z uporabniki oziroma člani spoštovala načela intelektualne svobode ter pravice uporabnikov oziroma članov, ki izhajajo iz predpisov s področja varovanja človekovih pravic in varovanja osebnih podatkov.

Podporne aktivnosti:

  • seznanjanje uporabnikov o dostopnosti in uporabi knjižnice in knjižničnih storitev,

  • varovanje zasebnosti uporabnikov,

  • seznanjanje zaposlenih o predpisih s področja varovanja intelektualne svobode, človekovih pravic ter avtorskih in sorodnih pravic.

 

2.2. ČLANI KNJIŽNICE

Članstvo se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo.

 

Število članov 2009

Število članov 2010

Število članov 2011

Knjižnica Miklova hiša

2.254

2.160

2.222 (1.468 odrasli in 754 mladina)

Glede na število prebivalcev 13.500 predstavlja le 16,5% delež prebivalstva vključenega v Knjižnico, kar je pod slovenskim povrečjem (25%) pa tudi pod knjižničnimi standardi, ki pravijo, da naj knjižnica vključuje med svoje članstvo vsaj 40% vseh prebivalcev in vsaj 60% mladine do 15. leta. Po drugi strani pa je obisk knjižnice boljši - v letu 2011 je bilo 65.440 obiskov knjižnice.

 

2.2.1. Cilj in strategija

Knjižnica si bo prizadevala za porast članstva in čim večjo vključenost prebivalstva svojega območja v aktivnosti knjižnice z:

  • vključevanjem čim večjega števila predšolskih in šoloobveznih otrok v aktivnosti in prireditve knjižnice,

  • privabiti odrasle člane v knjižnico in jim nuditi primerne vsebine,

  • prizadevanjem za porast števila članstva.

 

2.3. KNJIŽNIČNO GRADIVO

Med knjižnično gradivo spadajo monografske in serijske publikacije, glasbeni tiski, neknjižno gradivo, AV-gradivo, igrače, drobni tiski, multimedijsko gradivo in ostalo drugo gradivo.

2.3.1. Letni prirast in nabava knjižničnega gradiva

Knjižnica pridobiva gradivo z nakupom, obveznim izvodom in darovi. V letu 2011 je nabavila 2.732 enot (od tega 2.223 enot naslovov) knjižničnega gradiva, kar predstavlja 203 enote gradiva na 1000 prebivalcev. Od omenenega knjižničnega gradiva, se je nabavilo 2.397 knjižnega (0,18 na prebivalca) in 161 enot neknjižnega gradiva.

 

Nakup v letu 2009

Nakup v letu 2010

Nakup v letu 2011

Celotno knjižnično gradivo

2.743

3.075

2.732

Knjižno gradivo

2.563

2.878

2.397

Neknjižno gradivo

180

197

161

Periodični tisk

143

146

134

Glede na zmanjševanje finančnih sredstev bo težko obdržati nivo nakupa.

 

2.3.1.1. Cilj in strategija

Prirast knjižničnega gradiva v letih od 2012–2017 temelji na naslednjih dejstvih in smernicah:

  • Nakup gradiva se opravlja po izdelanih kriterijih. Slediti mora priporočilom, da je razmerje med strokovnim in leposlovnim gradivom 60 : 40 v korist strokovnega gradiva ter da zagotavlja 30 % naslovov za mladino. Pri izboru in nakupu gradiva mora knjižnica upoštevati potrebe uporabnikov in kakovost gradiva.

  • Darovi prihajajo v knjižnico od organizacij, avtorjev, založb, predvsem pa od zasebnikov.

  • Zamenja se tisto gradivo, ki je poškodovano, pa še vedno aktualno.

 

2.3.1.2. Cilj in strategija

Pri nabavi knjižničnega gradiva v letih 2012–2017 bo potrebno:

  • nabavljati še v večji meri kvalitetno tuje leposlovje in strokovno literaturo preko knjižničnih spletnih portalov, ker so ažurni, nakup pa je običajno cenovno ugodnejši,

  • povečati nakup neknjižnega gradiva, ker je skupni odstotek tega gradiva zaradi zaostankov iz prejšnjih let še vedno prenizek,

  • konstantno spremljanje potreb po gradivu v okolju, ki ga s svojo dejavnostjo pokrivamo.

 

2.3.1.3. Cilj in strategija

Knjižnica bo zagotavljala uporabnikom tudi tujo literaturo:

  • pri nabavi tujejezičnih referenčnih virov bodo imeli prednost elektronski viri,

  • pri nakupu je potrebno upoštevati predvsem otroke in mladino.

 

2.3.2. Obdelava gradiva

Obdelovanje domoznanskih člankov iz časopisja je za Knjižnico Miklova hiša nujno, kot tudi obdelava vsakovrstne publikacija, da čim prej pridejo ljudem v roke. Poleg obdelave je potrebna publiciteta, da gradivo pride uporabnikom v roke ali se preko elektronskih medijev z njo seznanijo.

 

2.3.2.1. Cilj in strategija

Takojšnja in učinkovita obdelava pridobljenega gradiva ter zagotavljanje uporabnikom oziroma članom hitre in popolne informacije o virih:

  • zagotavljanje sprotne obdelave rednega dotoka publikacij oziroma drugega gradiva,

  • odpravljanje zaostankov pri obdelavi gradiva,

  • izobraževanje zaposlenih za obdelavo elektronskih publikacij.

 

2.3.3. Odpis gradiva

Knjižnica z odpisom vsako leto izloči zastarelo, izrabljeno ali uničeno knjižnično gradivo. V letu 2011 je bilo odpisano manj kot 1.000 enot knjižničnega gradiva. V glavnem je bilo odpisano poškodovano gradivo in gradivo, ki ga bralci prijavijo kot izgubljeno. Odpisano je bilo tudi gradivo, ki smo ga imeli v večjem številu izvodov (enega naslova), pa ni več aktualno in zato ohranimo samo en izvod.

 

Leto 2009

Leto 2010

Leto 2011

Odpis gradiva

778

1.328

951

 

 

2.3.3.1. Cilj in strategija

Odpis gradiva v letih 2012–2017:

  • V obdobju 2012–2017 se ocenjuje in pričakuje izločanje gradiva v večjem obsegu kot v prejšnjih letih.

 

2.3.4. Hranjenje, varovanje in zaščita gradiva

Vsako gradivo je dragoceno zato ga predno gre na polico skrbno zavijemo oziroma zaščitimo. Prav tako gradivo, ki je poškodovano, se popravi in zaščiti. Gradivo posebne vrednosti (v veliki meri domoznansko gradivo) se hrani na posebnem mestu, kjer so primerni klimatski pogoji.

 

2.3.4.1. Cilj in strategija

Način in kakovost varovanja gradiva v obdobju 2011–2016:

Način in kakovost varovanja knjižničnega gradiva si želimo izvajati tudi v prihodnje tako, kot smo ga izvajali doslej, predvsem pa si bomo prizadevali:

  • spodbuditi skrb in občutek knjižničnih delavcev za varovanje in zaščito gradiva,

  • skrb pri zaščiti neknjižnega gradiva,

  • vključevanje zaposlenih v izobraževanje za projekte s področja ohranjanja pisne kulturne dediščine,

 

2.3.5. Medknjižnična izposoja

Medknjižnična izposoja iz leta v leto narašča. Tako kot si naša knjižnica izposoja različno strokovno gradivo, tako si gradivo od nas izposojajo tudi ostale številne knjižnice v Sloveniji.

 

2.3.5.1. Cilj in strategija

V letih 2011–2016 želimo zagotoviti vsem našim uporabnikom dostop tudi do tistega gradiva, ki ga sami nimamo in ga zato pridobivamo od drugod.

Zato se je potrebno:

  • kontinuirano in glede na potrebe uporabnikov truditi, da bodo vsi dobili vse gradivo, ki ga potrebujejo, četudi ga v naši knjižnici nimamo. S pomočjo medknjižnične izposoje si bomo lahko pomagali tudi pri nabavi gradiva, saj bomo marsikatero knjigo, ki jo naši občani potrebujejo, tudi kupili,

 

2.4. ZAPOSLITVENI KADER

Z zagotavljanjem ustreznih kadrovskih pogojev za delo, z učinkovito notranjo organizacijo in s skrbjo za razvoj kadrov bo knjižnica ustvarjala pozitivno organizacijsko kulturo in spodbujala kakovostne storitve. Stremimo k temu, da zagotavljamo še naprej spodbudno delovno okolje, v katerem lahko uresničimo svoje strokovne ambicije, razvijamo svoje kompetence in vplivamo na uresničitev ciljev knjižnice. Prizadevamo si biti kreativen, inovativen in deloven kolektiv, ki ima jasno začrtane smernice razvoja. V letu 2012 je redno zaposlenih 10 delavcev, od tega 7 delavcev za polni delovni čas in 2 delavca za polovični delovni čas in eden s 6 urnim delovnikom (30 ur tedensko). Ustanovitelja Občina Ribnica in Občina Sodražica sta zagotavljala sredstva za plače v skladu z vsemi spremembami in uskladitvami na področju plač. Občina Sodražica sofinancira del plač le za knjižnično dejavnost za ostale dejavnosti pa ne. Manjši del sredstev plače za eno knjižničarko sofinancira v skladu s pogodbo o sodelovanju tudi občina Loški Potok.

 

2.4.1. Cilj in strategija

Zaposleni so kapital, investicija in naložba knjižnice, zato bo ustreznemu kadrovanju namenjena posebna pozornost. Tudi v bodoče bomo zagotavljali in skrbeli za izobraževanje ter razvoj kadrov.

Podporne aktivnosti bodo:

  • zagotavljanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih z udeležbo na izobraževanjih doma,

  • izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za nove tehnologije in načine dela v digitalni knjižnici in spletnem okolju,

  • načrtno izgrajevanje organizacijske kulture knjižnice (usmerjenost zaposlenih na uporabnike, odprtost za spremembe, vzpodbujanje iniciativnosti zaposlenih, integracija in identifikacija ter odpravljanje oddelčne odtujenosti),

  • spremljanje delovne uspešnosti, nagrajevanja in napredovanja za kakovostno in vestno opravljanje dela ter sistema motivacije z uporabo nematerialnih in materialnih motivatorjev,

  • nadaljevanje dosedanjega usposabljanja novo zaposlenih (kroženje in seznanjanje z delom po oddelkih knjižnice ob vstopu v službo),

  • izboljšanje komunikacije na vseh ravneh ter vzpodbujanje osebnih oziroma neformalnih stikov med zaposlenimi.

 

Zaposleni se bodo izobraževali na seminarjih, ki jih organizirata IZUM in NUK za potrebe dela v knjižnici. V primeru novih zaposlitev bodo delavci napoteni tudi na izobraževanje za bibliotekarski izpit, seveda če njihovo delovno mesto to zahteva. Udeleževali se bomo tudi drugih oblik permanentnega izobraževanja, ki lahko pomagajo pri boljšem delu v knjižnici. Natančen letni program izobraževanja pripravimo, ko IZUM in NUK objavita razpisane programe za tekoče leto. Pri načrtovanju izobraževanj v naslednjem letu bodo imeli prednost delavci, ki se niso udeleževali izobraževanj v predhodnem letu.

 

2.5. TEHNIČNA OPREMA KNJIŽNICE

Računalniško-informacijski sistem omogoča veliko informacij naenkrat, kar marsikateri, še posebno mlajši uporabniki želijo. Da bi lahko omogočili zahtevnejšim (računalniško izvedenim) čim več relevantnih informacij, je potrebno imeti dovolj dobrih računalnikov in drugo tehnično opremo.

 

2.5.1. Cilj in strategija

Knjižnica si bo prizadevala povečati obseg, izkoriščenost in dopolnitev tehnične opreme in njeno pravočasno posodabljanje.

V obdobju od 2012–2017 bo potrebno:

  • redno nadomeščati zastarelo opremo (v naslednjih letih bo potrebno zamenjati večino računalnikov,

  • redno posodabljati programsko opremo,

  • zagotavljati finančna sredstva za kakovostno vzdrževanje in upravljanje računalniške in komunikacijske infrastrukture,

  • zagotavljati finančna sredstva za licence programske in strojne opreme,

  • v letu 2013 kupiti prenosni osebni računalnik

 

2.5.2. Cilj in strategija

Dopolnitev računalniške in komunikacijske opreme in njeno pravočasno posodabljanje.

Podporne aktivnosti:

  • oblikovanje načrta uvajanja novih tehnologij, računalniške in komunikacijske opreme,

  • redno nadomeščanje zastarele računalniške in komunikacijske opreme za zaposlene in uporabnike,

  • prenova spletne strani tako, da bo le-ta postala osrednji informacijski portal knjižnice.

 

2.6. KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKI SISTEM

Informacije posredujemo ustno, pisno, preko telefona in preko spleta. Uporabnikom

nudimo pomoč pri znanstvenem raziskovanju, referatih, seminarskih, diplomskih in drugih

nalogah.

 

2.6.1. Cilj in strategija

V obdobju 2012–2017 čim več informacij posredovati preko spleta in nuditi strokovno pomoč pri računalniškem poizvedovanju in iskanju knjižničnega gradiva v sistemu COBISS ter pri osnovah uporabe interneta.

Zato je potrebno:

  • prenoviti in sprotno ažurirati spletno stran Knjižnice Miklova hiša,

  • permanentno izobraževanje zaposlenih in uporabnikov,

  • skrbeti za promocijo informacijskih storitev,

  • povečevati število računalniških mest.

 

2.7. INVESTICIJE IN VZDRŽEVANJE

Knjižnica si bo v prihodnjem prizadevala za izboljšanje pogojev delovanja, skladno z zakonskimi osnovami in vsebinsko usmeritvijo knjižnice.

 

2.7.1. Cilj in strategija

Potrebe po vzdrževalnih delih, po nabavi novih polic in drugih investicij v obdobju 2012−2017:

  • glede na starost stavbe bo potrebno investicijsko vzdrževanje kot je pleskanje, obnova talnih oblog,

  • dokupiti police in organizirati knjižnično gradivo po sklopih (mladinski oddelek skupaj, otroški…),

  • zamenjati dotrajane ventile z termostatskimi pri radiatorjih,

  • zaradi obljube ustanovitelja do donatorjev knjižničnih prostorov (Miklovih) je potrebno urediti »Miklovo sobo« in jo opremiti z Miklovo dediščino,

  • urediti označevalne table pred knjižnico in po knjižnici označitev prostorov,

  • urediti označevalne table knjižničnega gradiva,

  • zgraditi dvigalo,

  • nakupiti dodatne stole za dvorano,

  • zamenjati ključavnice v Knjižnici Miklova hiša zaradi jasne in enotne evidence po ključih,

  • montirati varnostne kamere za nadzor in kot preventivo proti kraji zunaj in znotraj objekta,

  • dvigniti strop v dvorani zaradi pretoka zraka v času prireditev.

 

2.7.2. Cilj in strategija

Zagotavljanje finančnih sredstev za potrebe novih investicij in vzdrževalnih del bo temeljilo na:

  • aktivnem sodelovanju z občino ustanoviteljico in drugimi akterji pri pripravi strokovnih podlag za ureditev Miklove sobe, označevalnih tabel, izgradnjo dvigala in preureditev stropa v dvorani.

  • izboljšanju promocije vloge in pomena knjižnice kot dejavnika razvoja Ribnice.

 

 

2.8. ORGANIZACIJA KNJIŽNICE

 

2.8.1. Cilj in strategija

Zaradi potrebe po večji uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti delovanja bo knjižnica izboljšala in posodobila svojo notranjo organizacijo.

Podporne aktivnosti:

  • posodabljanje organizacijske strukture knjižnice (fleksibilna organizacijska struktura, preglednost vodenja, možnost kontrole, jasne pristojnosti in odgovornosti),

  • vzpostavitev sistema ciljnega vodenja z opredeljenimi ali dogovorjenimi cilji, roki, nosilci, sistemom poročanja, pristojnostmi, odgovornostmi in preverjanjem dosežkov.

 

2.9. PROJEKTNO DELO

Prijavljamo se na projekte, ki so povezane z mladinskim in otroškim programom in jih izvajamo skladno z navodili za vse splošne knjižnice. Prijavili smo tudi Evropski projekt V iskanju identitete. S takšnim načinom dela si želimo nadaljevati tudi v prihodnjih letih.

2.9.1. Cilj in strategija

Uresničevanje projektov v obdobju 2012–2017:

  • nadgradnja tistih dobrih spoznanj in projektov, do katerih smo prišli ali jih izvajali v predhodnem obdobju,

  • razčlenitev večjih projektov, predvsem pa razširitev kroga ljudi, ki jih bodo izvajali,

  • identificiranje novih projektov za spodbujanje bralne kulture,

  • izpeljava Evropskega projekta V iskanju identitete,

  • prijava na druge projekte financirane iz evropskih skladov.

 

2.10. PRIREDITVE

V zadnjem času smo dali velik poudarek prireditvam za odrasle in jih povečali za nekajkrat. Na ta način smo močno popestrili kulturno ponudbo v Ribnici. V prihodnjih letih bi radi še nadaljevali s prireditvami in ponudbo razširili na območje Sodražice in Loškega potoka. Prav tako želimo popestriti ponudbo za otroke. Med prireditve šteje tudi gledališki abonma, ki ga Knjižnica organizira vsako leto.

 

2.10.1. Cilj in strategija

Organizirati številne razstave in knjižničnih zbirk v Knjižnici.

  • Knjižnica si bo tudi v prihodnje prizadevala organizirati številne razstave, ter z njimi približati namen, cilj in idejo razstavnega materiala kar najširšemu delu lokalnega in regionalnega prebivalstva, predvsem pa obiskovalcem in članom knjižnice.

 

2.10.2. Cilj in strategija

Organizirati in povečati število udeležencev gledališkega abonmaja

  • Knjižnica si bo prizadevala za dobre in kvalitetne gledališke predstave in na ta način promovirala dejavnost, ki izhaja iz potreb okolja.

 

2.10.3. Cilj in strategija

Obdržati visoko število prireditev za odrasle in otroke ter mladino oziroma to število še povečati.

Zato je potrebno:

  • pridobiti še več sponzorskih ali evropskih sredstev za izvedbo teh prireditev,

  • prirejati literarne večere, potopise, predavanja, likovne in knjižne razstave,

  • predstavitve knjig ter dramske in glasbene predstave,

  • skrbeti za dobro promocijo vseh prireditev,

  • zaposlovati tudi brezposelne osebe preko javnih del za pomoč pri izvedbi teh prireditev,

  • del kadrovskega primanjkljaja zapolniti s prostovoljci, ki imajo izkušnje na področju priprave prireditev.

 

2.11. PROMOCIJA IN DRUGE MARKETINŠKE AKTIVNOSTI KNJIŽNICE

Knjižnica bo načrtno izgrajevala svojo javno podobo, skrbela za promocijo svoje dejavnosti in za marketing svojih storitev in dejavnosti.

 

2.11.1. Cilj in strategija

Knjižnica postane uporabnikom in širšemu okolju še prijaznejša.

Podporne aktivnosti:

  • zagotavljanje storitev in dejavnosti, ki bodo upoštevali potrebe različnih skupin uporabnikov,

  • redno ugotavljanje potreb sedanjih in potencialnih uporabnikov,

  • odpravljanje ovir (fizične, jezikovne, kulturne), ki ovirajo uporabo knjižnice in njenih storitev,

  • izboljšanje veščin komuniciranja tistih zaposlenih, ki delajo neposredno z uporabniki in povečanje njihove občutljivosti za potrebe uporabnikov,

  • promocija bo temeljila na poudarjanju vloge knjižnice kot dejavnika odprte in demokratične družbe,

  • skrb za zunanjo podobo in vedenje zaposlenih (urejenost, komunikativnost, prijaznost),

  • izboljšanje vizualne in vsebinske predstavitve knjižnice na spletni strani,

  • oblikovanje celostne podobe knjižnice, izdelava promocijskega gradiva z logotipom knjižnice,

  • ustanovitev kluba prijateljev in podpornikov knjižnice,

  • organizacija obiskov znanih osebnosti in srečanj s ključnimi zunanjimi osebami.

 

2.11.2. Cilj in strategija

Za večjo uporabo knjižnične zbirke in podobo ter vidnost knjižnice v javnosti, bo knjižnica načrtno skrbela za njeno predstavljanje širši javnosti z naslednjimi strategijami:

  • predstavljanje knjižnične zbirke s klasičnimi razstavami, obiski zbirk in virtualnimi razstavami (predstavitvami) na spletu,

  • predstavljanje knjižnične zbirke prek kulturnih prireditev v knjižnici,

  • predstavljanje knjižničnih zbirk, novitet in dogodkov ter razstav knjižnice preko obveščanja v lokalnih medijih,

  • organizacija knjižnične in knjižne vzgoje za skupine otrok.

 

2.11.3. Cilj in strategija

Knjižnica bo vzpostavljala strateške odnose z vsemi dejavniki, zato bo spoznavala in komunicirala z različnimi javnostmi, ki jo obdajajo.

Podporne aktivnosti:

  • organizirano obveščanje množičnih medijev in javnosti (lokalne radijske in tv postaje, oblikovanje izjav za tisk, publikacije itd.),

  • aktivno sodelovanje z vsemi ključnimi knjižničnimi institucijami,

  • sklepanje strateških zvez z različnimi drugimi partnerji ali podjetniki (tujimi, domačimi, neprofitnimi, profitnimi itd.),

  • pri sodelovanju z različnimi javnostmi izpostavljanje koristi, ki jih delovanje knjižnice prinaša okolju.

 

2.11.4. Cilj in strategija

Da bi v svojem proračunu povečala delež lastnega prihodka, bo knjižnica izboljšala marketing svojih storitev.

Podporne aktivnosti:

  • oddajanje prostorov,

  • iskanje donatorjev, sponzorjev ipd.,

  • prijave na razpise EU.

 

KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA

Na uspešnost knjižnice pri doseganju strateških ciljev vplivajo naslednji kritični dejavniki uspeha:

  • kontinuirana podpora lokalne skupnosti

  • zagotavljanju potrebnih finančnih virov za izvajanje poslanstva knjižnice in zadovoljevanje potreb in pričakovanj njenih uporabnikov

  • zagotavljanju ustreznih kadrovskih virov za izvajanje zakonsko določenih funkcij in nalog knjižnice

  • podpora širše javnosti − delovanju in načrtom knjižnice

  • vlogi knjižnice kot lokalno pomembne kulturne ustanove

  • vlogi knjižnice kot ustvarjalke dodane vrednosti okolju

  • primerna organizacijska in upravljavska struktura

  • za podporo izvajanju strateških ciljev

  • za učinkovito razporejanja sredstev

  • za učinkovito izvajanje notranjih procesov

  • za pravočasno odzivanje na spremenjene pogoje delovanja

  • učinkoviti in uspešni notranji procesi

  • za podporo uresničevanju funkcij knjižnice

  • za podporo uresničevanju potreb uporabnikov

  • ustrezno vodenje kadra

  • zaposlovanje novih strokovnih delavcev za doseganje organizacijske kulture, usmerjene k skupnim ciljem

  • za spodbujanje zavedanja zaposlenih o njihovi vlogi v zagotavljanju kakovosti storitev in dejavnosti

  • kot podpora razvoju, vključevanju in motiviranju zaposlenih

  • razumevanje potreb uporabnikov v spreminjajočem se okolju

  • za zagotavljanje relevantnih storitev in dejavnosti v prihodnosti

  • za aktivno vključevanje uporabnikov v spletne storitve knjižnice

 

PRIČAKOVANI KONČNI REZULTATI OB URESNIČITVI STRATEŠKIH CILJEV

Pričakovani končni rezultati so:

  • zadovoljni uporabniki in člani knjižnice,

  • pozitiven učinek knjižnice na razvoj kulture, izobraževanja in družbenega vpliva dela v okolju, ki ga knjižnica pokriva s svojo dejavnostjo,

  • pozitivna ocena delovanja knjižnice s strani deležnikov knjižnice in ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov,

  • učinkovita notranja organizacija in notranji procesi,

  • strokovno usposobljeni, vestni in motivirani zaposleni, itd.

 

 

 

Datum: 30.10.2012

Marko Zupanc,

direktor Knjižnice Miklova hiša

 

 

 

Iskanje po strani

RSS novice

Delovni čas in kontakt

Knjižnica Miklova hiša
telefon
01 83 50 382
041 390 057
Knjižnica Loški Potok
telefon
01 83 50 128
Knjižnica Sodražica
telefon
01 83 71 026

odpiralnicas

Koledar dogodkov

<< Oktober 2017 >> 
 Po  To  Sr  Če  Pe  So  Ne 
        1
  2  5  6  7  8
  91011131415
1618192022
23272829
30     

Kakšnih dogodkov in prireditev bi si želeli ve? v knjižnici?
 
Kateremu pravlji?nemu junaku se podaljša nos, kadar se zlaže?