Knjižnica Miklova hiša Ribnica

Škrabčev trg 21, Ribnica
T: +386 (0)1 83 50 382
M: +386 (0)41 390 057
E: illsikrib@rib.sik.si

Predavanja

Ciklus predavanj – delavnic z naslovom

»V ISKANJU IDENTITETE OTROKA, MLADOSTNIKA IN STARŠEV V SODOBNEM SVETU«

 

Štiri samostojna izobraževanja bodo izvedli strokovnjaki Sana Vita zavoda iz Ljubljane, ki izvajajo psihoterapijo za otroke, odrasle posameznike, pare in družine v različnih  psihosocialnih stiskah. Izobraževanje je namenjeno staršem, učiteljem  in vsem, ki se kakor koli ukvarjajo z ljudmi v osebnih težavah. Posamezna predavanja  bodo zaključena celota, celoten ciklus pa bo dal odgovore na zapletena vprašanja, kot so:

 

  • Kako vzgajati in podpirati otrokovo odraščanje, da bo zadovoljen in uspešen v življenju;
  • Kaj storimo, ko smo pri vzgoji nemočni, in kdaj poiščemo strokovno pomoč;
  • Kaj so motnje vedenja in kako jih rešujemo;
  • Kako postati učinkovit starš – kako razviti veščino  postavljanja meja, kako preprečiti razvajenosti in čustveno izsiljevanje;
  • Kaj vpliva na samopodobo mladostnika, kako graditi samozavest in samozaupanje;
  • Kako deluje psihoterapija in zakaj nekaterih problemov v odnosih ne moremo razrešiti sami;
  • Kako se kaže kriza partnerskega odnosa, kako jo uspešno  rešujemo  in kdaj potrebujemo pomoč;
  • Kaj je zaljubljenost, ljubezen in kako gradimo identiteto v odnosu;
  • Kaj je zasvojenost in kako jo zdravimo;
  • In seveda še mnogo več ...

 


I.del:

Kriza v partnerskem odnosu – kako nastaja, kako se odraža na otrocih in kako jo rešiti

20.2. 2013 ob 19.00

Izvajalec: Marjan Gorup, univ.dipl.soc.del., terapevt za psihosocialno pomoč posameznikom in družini, ravnatelj na OŠ.

Kratka vsebina:

Po statističnih podatkih v Sloveniji skoraj vsako tretje partnerstvo razpade, najpogosteje takrat, ko so otroci še šoloobvezni. S tem predavanjem želim predstaviti, kaj je kvalitetno partnerstvo in glavne razloge, zakaj so razveze pri nas tako pogoste; kaj moramo storiti, da se naučimo reševati krize v partnerstvu; kakšne posledice nastanejo, če krize ne znamo rešiti; kako razdiralno delujejo starševski konflikti in razveze na doživljanje otrok; kaj je in kaj ni partnerska ljubezen; kaj je strah pred bližino in katere obrambe uporabljamo, da bi se bližini izognili; kako deluje na odnos zloraba seksualnosti, deloholizem in različne odvisnosti; kaj je telesni, kaj čustveni in kaj duhovni vidik partnerskega odnosa; kako poteka partnerska terapija; kako ohraniti kvalitetne odnose do otrok v primeru razveze in kako se izogniti reševanja konfliktov, ne da bi pri tem zlorabili  otroke.

Na koncu pa želim še predstaviti iztočnice za ustvarjanje kvalitetnega partnerstva in starševstva v smislu povezanosti, zagotavljanja varnosti, podpore, jasnega izražanja čustev, zagotavljanja osebne svobode za samorazvoj in medsebojne odgovornosti.

Ljubezen ni stanje, je dejavnost, ki od nas terja stalna prizadevanja in prisotnost. Če se ustavimo ali umaknemo, naredimo prvi korak v krizo odnosa. Torej bo temeljno vprašanje, kako postati oziroma ostati aktiven in tvoren član partnerskega odnosa, kaj moramo storiti v lastnem osebnostnem razvoju, da nam ta aktiven odnos ne bo v breme, temveč v veselje in dolgoročno zadovoljstvo. Partnerstvo in družina nas lahko osrečujeta skozi vse življenje ali pa sta nam vse življenje v breme. Po plenarnem delu bo sledila diskusija in odgovori na vprašanja.

 

II.del:

Biti mladostnik, najstnik – kako težka naloga je to za otroka in kako za starše

27. marec 2013 ob 19.00

Izvajalec: Sonja Gorup Špenko, dipl. delovna terapevtka, integrativna psihoterapevtka
 
Kratka vsebina:

Od odraslih pogosto slišimo, da je otrokom »prelepo«, da imajo  v današnjih časih  vsega preveč, da je otroštvo in mladostništvo čas brezskrbnosti, čas brez odgovornosti in da otroci nimajo problemov in stisk. Resnica je zelo drugačna, včasih celo dramatična. V psihoterapiji odkrivamo povezanost med težavami odraslih in njihovim otroštvom, od koder svoje čustvene in odnosne stiske vlečejo s seboj kot prtljago, ki se je  ne zavedajo več. Ta »prtljaga« pa  z vsemi posledicami vpliva na razvoj njihovih otrok in tako se sklene krog prenosa vzorcev vedenja iz ene generacije na drugo. Naloga staršev je torej v tem, da ta krog prekinejo.

V predavanju in pogovoru  bom izhajala iz tega, da so otroci ogledalo našega vedenja, prepričanj in dejanj. Glede na njihov karakter, osebnostne lastnosti in dinamiko v družini  zrcalijo naše »senčne ali odrinjene« dele osebnosti in čustva. Izživljajo  nezavedna pričakovanja do nas  in do sebe. Prevzemajo vloge, ki jim jih nezavedno dodeljujemo starši: »pridna punčka«, »mali upornik«, »rešitelj«, »klovn« itd. Njihove stiske pa se odražajo kot: osamljenost in izolacija; agresivno, izzivalno, nastopaško vedenje; samo-destruktivno vedenje, samo-poškodovanje; psiho-somatske motnje; duševni zapleti in post-travmatski stres, ki se pojavi v primerih hudih zlorab, smrti staršev, ločitev itd. Predstavila bom še, kako ukrepati, ko zaznamo hujšo stisko otroka, kako izraziti lastna pričakovanja do otrok, ne da bi jih pri tem poškodovali. Po plenarnem delu bo sledila diskusija in odgovori na vprašanja.

III.del:

Kaj je psihoterapija za otroke – kako pomagati otrokom, staršem in drugim vzgojiteljem, kadar je hudo

24. aprila 2013 ob 19.00

Izvajalec: Marcela Noč Bogataj, pedagoginja in integrativna psihoterapevtka otrok in mladostnikov

Kratka vsebina:

Kadar govorimo o stiskah majhnih otrok, moramo vedeti, da še nimajo razvite samopodobe, da še nimajo razvitega abstraktnega in kognitivnega mišljenja in da se zato niso sposobni odzvati na izzive okolja harmonično, v povezanosti z razumom, čustvi in lastnimi vrednotami. Psihoterapija s to populacijo je še posebej težavna, saj je potrebno  iskati metode dela v tako imenovanih rešitvah drugega reda. Z eno vrsto dejavnosti sprožimo na nezavedni ravni odzive, ki pripeljejo do možnih rešitev težav.

Moje predavanje bo temeljilo najprej na prikazu bistvenih razlik med psihoterapevtskim delom z majhnimi otroci in psihoterapevtskim delom z odraslimi, nato pa bom pojasnila odgovor še na naslednja vprašanja: Kaj je otroška psihoterapija; kako poteka; kako je sploh mogoče izvajati otroško psihoterapijo z majhnim otrokom; kakšni so načini dela; kdaj do otroškega psihoterapevta; koliko časa traja proces terapije; kakšna je uspešnost psihoterapije otrok in mladostnikov; bo moj otrok mislil, da je z njim nekaj narobe, če ga peljem k psihoterapevtu; kako naj mu pojasnim, zakaj ga peljem tja in kakšna je pri tem udeležba in odgovornost staršev? Po plenarnem delu bo sledila diskusija in odgovori na vprašanja.

 

IV.del:

Zasvojenost, rak sodobne civilizacije - kako nastaja  in kako jo zdravimo

15. maj 2013 ob 19.00

Izvajalec: Marjan Gorup, univ.dipl.soc.del., terapevt za psihosocialno pomoč posameznikom in družini, ravnatelj na OŠ

Kratka vsebina:

Bolj kot smo ljudje odtujeni od samih sebe, večjo potrebo imamo po zapolnjevanju osebne neizpolnjenosti z različnimi oblikami zasvojenosti. V to ne sodijo le zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi, kot so prepovedane droge, alkohol, tobak, ampak tudi zasvojenost od hrane, od dela, od medijev, računalnika, televizije, iger na srečo itd. Še posebej težavna je zasvojenost od odnosov  »odnosna so-odvisnost«, saj je pogosto zamaskirana v različna zanikanja, ni povezana z jemanjem substanc ali konkretnim problematičnim vedenjem, povzroča pa razdiralno škodo v medčloveških odnosih.

Moje predavanje bo namenjeno prvenstveno vprašanju, kako zasvojenost v posamezniku nastaja. Je to rezultat naključnih dogodkov v življenju ali posledica notranje osebnostne naravnanosti? Jo sprožijo zavestne odločitve ali nastaja skozi celoten osebnostni razvoj od rojstva dalje? Je povezana z vzgojo in kakšno vlogo imajo pri tem starši, partner in drugi pomembni odrasli? Ker ima večina teh problemov svoje nastavke  v otroštvu oziroma v razvoju od rojstva do pubertete, bom predstavil vse razvojne pasti in probleme, ki se v tem obdobju pojavijo. Podrobno bom predstavil različne oblike zasvojenosti, kakšne posledice povzročijo v posameznikovem vedenju, čustvovanju in odločitvah. Kako nevarna je zasvojenost za splošno zdravje posameznika in kako jo lahko zdravimo? Kaj lahko storimo sami in kdaj nujno potrebujemo pomoč stroke? Kakšno mesto ima pri tem psihoterapevtska pomoč itd. Po plenarnem delu bo sledila diskusija in odgovori na vprašanja.

 

Iskanje po strani

Obvestila

RSS novice

Delovni čas in kontakt

Knjižnica Miklova hiša
telefon
01 83 50 382
041 390 057
Knjižnica Loški Potok
telefon
01 83 50 128
Knjižnica Sodražica
telefon
01 83 71 026

odpiralnicas

Koledar dogodkov

<< Oktober 2019 >> 
 Po  To  Sr  Če  Pe  So  Ne 
   1  2  4  6
  7  8  9111213
141617181920
21222324252627
28293031   

Kakšnih dogodkov in prireditev bi si želeli ve? v knjižnici?
 
Kateremu pravlji?nemu junaku se podaljša nos, kadar se zlaže?